»Obožujem vonj po novi knjigi. Če je to tvoja knjiga, je še lepše.«

»Malo nenavadno je, mislim, da ta knjiga prihaja zelo pozno.«

»Veliko ljudem ta roman veliko pomeni. Prav lahko bi vzel tudi Petdeset odtenkov sive, prepričan sem, da se okrog valja tudi več tisoč odvečnih izvodov te knjige.«

»Ne morem verjeti, da sem tukaj, da se danes o tem pogovarjamo. Hkrati pa sem ponosna in hvaležna, da sem prišla tako daleč, to je poklonu našemu Maticu, ki je bil od vseh nas.«

»Ko sem zagledal sonce, je bilo to rjavo. Odločil sem se, da bom napisal svojo prvo knjigo.«

»Obe knjigi so mi že prej priporočili starši, a se nisem kaj preveč zmenil za to. Ko sta postali maturitetno čtivo, sem najprej pomisli na to, da če sta obvezni, ne moreta biti dobri. A sta mi bili na koncu kar všeč.«

»Pomislil sem, to je čudno – kdo piše mojo biografijo.«

»To, kar so Finci napisali, je to, kar bi sam napisal.«

»Zame je bilo nujno, da napišem to knjigo: na ta način sem prevzel nadzor nad tem, kar se mi je zgodilo, in na nasilje odgovoril z umetnostjo.«

»Kadar knjige ne morem kar tako pozabiti, je to zame vedno znak, da je na njej nekaj močnega in ganljivega.«